Glasovno zaznavanje je močno povezano z učenjem branja in pisanja, saj ob slabo razviti sposobnosti glasovnega zaznavanja lahko opazimo težave pri začetnem branju, pisanju, kasneje pa celo pri besednem zakladu in razumevanju, zato je glasovno zaznavanje pogoj za opismenjevanje.

Tako kot vidno zaznavanje ima tudi glasovno zaznavanje svoj proces in poteka skozi dve fazi -  glasovno razločevanje in glasovno razčlenjevanje.

Ko govorimo o fazi glasovnega razločevanja, govorimo o otrokovi sposobnosti razločevanja dolžine besed. Raziskave so pokazale, da se otroci najprej zavedajo dolžine besed (krajša in daljša), nato zlogov, kasneje pa zaznajo glasove v besedi. Sposobnost razločevanja glasov se pri otroku prične razvijati od tretjega leta dalje in se do vstopa v šolo dokončno razvije. Le to pa preprečuje težave pri razčlenjevanju. 

Glasovno razčlenjevanje je sposobnost, ko otrok razčleni poved na posamezne besede, besede na posamezne zloge in posamezne glasove.

PRIPRAVIMO UVOD V GLASOVNO ZAVEDANJE ZA NAŠEGA OTROKA

Igranje z rimami

Verjetno ste kot starši kmalu opazili, da je otrokom poigravanje z rimami zabavno. Zvočnost in ritmičnost pritegne otrokovo pozornost in predstavlja uvod v glasovno zavedanje. Rime najlažje urimo v pesmicah, izštevankah in besednih igrah. Otroci so sami sposobni iskanja rim od tretjega leta dalje, kar je podlaga za iskanje zadnjih zlogov v besedah. Študije so pokazale, da so otroci, ki so sposobni slišani besedi poiskati rimo, pozneje v šoli bolje slušno razčlenjevali in razločevali besede. 

Pripovedovanje zgodb

Pomembno je, da otroke med tretjim in četrtim letom spodbudimo k prostemu pripovedovanju zgodb, saj na ta način širijo besedni zaklad. Med četrtim in petim letom z otrokom lahko že urimo prepoznavanje začetnega in končnega glasu v besedi, razčlenimo besede na zloge in si pri tem pomagamo s ploskanjem. Med petim in šestim letom je otrok sposoben razvijanja glasovnega razčlenjevanja s pomočjo konkretnih pomagal (žetoni, kartice, AdoŽejka). 

Kako spodbuditi razvoj sposobnosti glasovnega zaznavanja?

• Otrok se seznanja s simbolom in pisano obliko le tega (slika banana - napis banana)
• Otrok slušno primerja različno dolge besede (otrok pove katera je daljša) ANANAS-FIGA
• Otrok poišče besedo na sliki, ki se rima na besedo (KONEC -LONEC), otrok tvori rimo na izgovorjeno besedo 
• Otrok členi povedi s pomočjo žetonov, za vsako izgovorjeno besedo v povedi postavi predse en žeton (OČE POPRAVLJA AVTO – 3 žetoni) 
• Otrok deli besedo na zloge (s pomočjo ploskanja) (PI-KA-PO-LO-NI-CA) 
• Otrok deli besede na glasove (M-A-M-A)
• Otrok prepozna besedo, ki jo izgovorimo s podaljšanim začetkom (KKKKKKKKKKUŽA- KUŽA)
• Otrok tvori besede na prvi zlog (KUŽA: KUHALNICA, KUKAVICA, KUNA, KUHINJA itd.)
• Otrok med podanimi sličicami poišče besede, ki se začnejo/končajo na isti zlog
• Otroka vprašamo ali se besedi začneta/končata na enak prvi/zadnji glas (KONJ-KLADIVO, GUGALNICA-GOSKA, LONEC-KONEC)
• Otroku povemo tri besede zaporedoma in ga vprašamo, če se začnejo na isti glas (KRISTINA KUHA KOSILO)

VIRI: 

• Grginič, M. (2008), Vsak po svoji poti do pismenosti. Založba Izolit
• Grginič, M. (2005), Porajajoča se pismenost. Založba Izolit
• Pečjak, S. (1999), Ali vidiš – ali slišiš?. Založba Izolit